Tukaj bomo pojasnili, kako delujejo kondenzacijske plinske peči in kakšne so ključne razlike med kondenzacijskimi pečmi in nekondenzacijskimi pečmi.
Skoraj vsi novi kotli kondenzirajo. Preberite naše preglede kotlov in poiščite najboljše za vaš dom.
Kondenzacijska plinska peč z visoko učinkovitostjo je dobra izbira, če iščete bolj zelen in učinkovitejši kotel. To pa zato, ker kondenzacijske plinske peči lahko bolje izkoristijo toploto, ki jo proizvajajo iz goriv, kot sta plin ali olje.
Kondenzacijska plinska peč zahteva manj toplote iz gorilnika, zato je bolj učinkovita.
Z ne-kondenzacijskim kotlom, ki se uporablja samo za toploto, se nekaj toplote izgubi v obliki vročih plinov, ki se sproščajo iz dimnika. kondenzacijska plinska peč pa ujame nekaj toplote iz teh plinov in jo uporablja za ogrevanje vode, ki se vrača iz sistema centralnega ogrevanja. Zato zahteva manj toplote iz gorilnika in je bolj učinkovita.
Vsi novi sodobni kotli so kondenzacijske plinske peči. Torej, če razmišljate o zamenjavi stare peči z novo, boste kupili novo kondenzacijsko plinska peč in pridobili vse prihranke učinkovitosti, ki jih prinaša.

Tako kombinirane peči kot tudi samo peči za ogrevanje so lahko kondenzacijske ali brez kondenzacije. Okoljski redpisi zdaj navajajo, da morajo biti vse nove peči, nameščene v domačem domu, visoko učinkovite kondenzacijske plinske peči, čeprav v redkih primerih veljajo izjeme.
Ne-kondenzacijska plinska peč običajno odvaja zrak iz notranjosti prostora.
Kondenzacijske plinske peči so varnejše kot ne-kondenzacijske plinske peči, saj obstaja veliko manjše tveganje, da izpušni plini vdrli v prostor zaradi zaprtega sistema. Še več, kondenzacijska …
]]>Tukaj bomo pojasnili, kako delujejo kondenzacijske plinske peči in kakšne so ključne razlike med kondenzacijskimi pečmi in nekondenzacijskimi pečmi.
Skoraj vsi novi kotli kondenzirajo. Preberite naše preglede kotlov in poiščite najboljše za vaš dom.
Kondenzacijska plinska peč z visoko učinkovitostjo je dobra izbira, če iščete bolj zelen in učinkovitejši kotel. To pa zato, ker kondenzacijske plinske peči lahko bolje izkoristijo toploto, ki jo proizvajajo iz goriv, kot sta plin ali olje.
Kondenzacijska plinska peč zahteva manj toplote iz gorilnika, zato je bolj učinkovita.
Z ne-kondenzacijskim kotlom, ki se uporablja samo za toploto, se nekaj toplote izgubi v obliki vročih plinov, ki se sproščajo iz dimnika. kondenzacijska plinska peč pa ujame nekaj toplote iz teh plinov in jo uporablja za ogrevanje vode, ki se vrača iz sistema centralnega ogrevanja. Zato zahteva manj toplote iz gorilnika in je bolj učinkovita.
Vsi novi sodobni kotli so kondenzacijske plinske peči. Torej, če razmišljate o zamenjavi stare peči z novo, boste kupili novo kondenzacijsko plinska peč in pridobili vse prihranke učinkovitosti, ki jih prinaša.

Tako kombinirane peči kot tudi samo peči za ogrevanje so lahko kondenzacijske ali brez kondenzacije. Okoljski redpisi zdaj navajajo, da morajo biti vse nove peči, nameščene v domačem domu, visoko učinkovite kondenzacijske plinske peči, čeprav v redkih primerih veljajo izjeme.
Ne-kondenzacijska plinska peč običajno odvaja zrak iz notranjosti prostora.
Kondenzacijske plinske peči so varnejše kot ne-kondenzacijske plinske peči, saj obstaja veliko manjše tveganje, da izpušni plini vdrli v prostor zaradi zaprtega sistema. Še več, kondenzacijska …
]]>Sladkor na kožo ustvarja reakcijo, ki ustvarja rdečico in že po 15 minutah kislost, ki jo telo težko prenaša. Če ne odstranimo sladkorja s kože, se koža skrči in posuši zaradi visoke temperature, ki se na tem mestu ustvarja. Več dni trajajoče obloge, ki so sladke lahko privedejo do takega odmrtja kože, da postane živa rana. To se zgodi pri sladkornih bolnikih, ki se jim vname koža okrog spolovila in sluznica v spolovilu samem. Fruktoza na koži ustvarja tudi takoj toploto na koži in po 15 minutah nastane alkalnost, ki kožo ohladi.
Fruktoza se lahko resorbira in tako tudi deluje v telesu. Predvsem deluje na jetra, ki jim sladkorja primanjkuje. Telesu vrača energijo in ga greje. To je izredno dober način pri podhladitvah ali pri rakastih bolnikih, ki so zelo oslabeli. Njihova prebavila so hladna in alkalna zaradi razpada kislin v pretoplem trebuhu. Zato je dovajanje fruktoze preko kože veliko boljše. To velja tudi za sladkorne bolnike. Fruktoza v stiku s kisikom v pljučih izgoreva takoj in širi arterije, zato je dihanje takoj boljše. Zelo dobro je za srčne bolnike, ker jim širi ožilje v srcu in to v treh dneh do take mere, da je srce normalno prekrvavljeno. Fruktozo na tanko namažemo na mokro kožo po rokah do ramen, če je potrebno tudi po celih, mokrih, nogah do kolkov. Noge in celo telo se v trenutku sprosti. Roke mažemo, če so težave s srcem, noge mažemo, če so težave s pljuči.
Fruktozo namažemo na tanko, na mokro kožo in pustimo, da deluje 15 minut. Nato se stuširamo. To lahko ponovimo 3 krat dnevno, zaporedoma 7 dni in dihanje je popolnoma normalno. Pri delovanju pljuč, glave in srca je fruktoza pomoč jetrom, ki so obremenjena, samim jetrom pa je fruktoza pomoč pri proizvodnji …
]]>Sladkor na kožo ustvarja reakcijo, ki ustvarja rdečico in že po 15 minutah kislost, ki jo telo težko prenaša. Če ne odstranimo sladkorja s kože, se koža skrči in posuši zaradi visoke temperature, ki se na tem mestu ustvarja. Več dni trajajoče obloge, ki so sladke lahko privedejo do takega odmrtja kože, da postane živa rana. To se zgodi pri sladkornih bolnikih, ki se jim vname koža okrog spolovila in sluznica v spolovilu samem. Fruktoza na koži ustvarja tudi takoj toploto na koži in po 15 minutah nastane alkalnost, ki kožo ohladi.
Fruktoza se lahko resorbira in tako tudi deluje v telesu. Predvsem deluje na jetra, ki jim sladkorja primanjkuje. Telesu vrača energijo in ga greje. To je izredno dober način pri podhladitvah ali pri rakastih bolnikih, ki so zelo oslabeli. Njihova prebavila so hladna in alkalna zaradi razpada kislin v pretoplem trebuhu. Zato je dovajanje fruktoze preko kože veliko boljše. To velja tudi za sladkorne bolnike. Fruktoza v stiku s kisikom v pljučih izgoreva takoj in širi arterije, zato je dihanje takoj boljše. Zelo dobro je za srčne bolnike, ker jim širi ožilje v srcu in to v treh dneh do take mere, da je srce normalno prekrvavljeno. Fruktozo na tanko namažemo na mokro kožo po rokah do ramen, če je potrebno tudi po celih, mokrih, nogah do kolkov. Noge in celo telo se v trenutku sprosti. Roke mažemo, če so težave s srcem, noge mažemo, če so težave s pljuči.
Fruktozo namažemo na tanko, na mokro kožo in pustimo, da deluje 15 minut. Nato se stuširamo. To lahko ponovimo 3 krat dnevno, zaporedoma 7 dni in dihanje je popolnoma normalno. Pri delovanju pljuč, glave in srca je fruktoza pomoč jetrom, ki so obremenjena, samim jetrom pa je fruktoza pomoč pri proizvodnji …
]]>Najpogostejši simptom vseh vrst slabokrvnosti (anemije) je utrujenost. Da ugotovimo, ali je vaša utrujenost povezana z slabokrvnostjo (anemijo) in ni rezultat nekaj neprespanih noči se morate vprašati po naslednjih vprašanjih. Če je vaš odgovor pritrdilen potem morda imate slabokrvnost (anemijo).
Ali ste utrujeni, ko se zbudite zjutraj in to traja ves preostanek dneva?
Ali imate težave s koncentracijo na delovnem mestu, ali v šoli, ker ste preveč utrujeni?
Ali vam primanjkuje energije, da bi dosegli osnovne naloge, ali pa ob izvajanju dejavnosti dobite občutek preutrujenosti?
Ugotovite, ali se počutite šibko.
Utrujenost je lahko povezana z veliko različnimi pogoji in ko pride skupaj z šibkostjo še omotičnost je zagotovo znak, da se razmili, ali imate slabokrvnost
(anemijo)
. Če se morate pogosto usesti, ker se počutite prešibki ali imate vrtoglavico medtem ko stojite potem je čas, da se testirate za slabokrvnost
(anemijo) Razumevanje različnih vrst slabokrvnosti (anemije)
Preverite simptome pomanjkanja železa, kajti to je najpogostejša vrsta slabokrvnosti (anemije) in se včasih lahko popravi že s povečanim vnosom železa v vaše telo. Morda imate pomanjkanje železa, če ste doživeli naslednje:
Težka menstruacija (železo se izgubi skozi menstrualno krvitev).
Resne poškodbe, v katerem ste utrpeli veliko izgubo krvi.
Kirurški poseg, ki je privedel do izgube krvi.
Razjede ali rakavost debelega črevesa.
Pojeste premalo hrane, ki vsebuje železo.
Ugotovite, ali ste imate morda slabokrvnost (anemijo) zaradi pomanjkanja vitamina. Ta vrsta slabokrvnosti
(anemije) izvira
iz premalo prejetega vitamina B12 v telesu. B12 je nujen za telo in za izdelavo novih krvnih celic ter ohranjanja zdravega živčnega sistema. O tej vrsti slabokrvnosti (anemije) lahko razmišljate če:
Imate avtoimunsko bolezen ali črevesne težave, ki povzročajo neučinkovito absorpcijo vitamina B12.
Imate dovolj vitamina B12 v vaši prehrani? Ker je ta vitamin zelo skoncentriran v živilih (predvsem živalskih) imajo vegetarijanci in vegani lahko težave …
]]>Najpogostejši simptom vseh vrst slabokrvnosti (anemije) je utrujenost. Da ugotovimo, ali je vaša utrujenost povezana z slabokrvnostjo (anemijo) in ni rezultat nekaj neprespanih noči se morate vprašati po naslednjih vprašanjih. Če je vaš odgovor pritrdilen potem morda imate slabokrvnost (anemijo).
Ali ste utrujeni, ko se zbudite zjutraj in to traja ves preostanek dneva?
Ali imate težave s koncentracijo na delovnem mestu, ali v šoli, ker ste preveč utrujeni?
Ali vam primanjkuje energije, da bi dosegli osnovne naloge, ali pa ob izvajanju dejavnosti dobite občutek preutrujenosti?
Ugotovite, ali se počutite šibko.
Utrujenost je lahko povezana z veliko različnimi pogoji in ko pride skupaj z šibkostjo še omotičnost je zagotovo znak, da se razmili, ali imate slabokrvnost
(anemijo)
. Če se morate pogosto usesti, ker se počutite prešibki ali imate vrtoglavico medtem ko stojite potem je čas, da se testirate za slabokrvnost
(anemijo) Razumevanje različnih vrst slabokrvnosti (anemije)
Preverite simptome pomanjkanja železa, kajti to je najpogostejša vrsta slabokrvnosti (anemije) in se včasih lahko popravi že s povečanim vnosom železa v vaše telo. Morda imate pomanjkanje železa, če ste doživeli naslednje:
Težka menstruacija (železo se izgubi skozi menstrualno krvitev).
Resne poškodbe, v katerem ste utrpeli veliko izgubo krvi.
Kirurški poseg, ki je privedel do izgube krvi.
Razjede ali rakavost debelega črevesa.
Pojeste premalo hrane, ki vsebuje železo.
Ugotovite, ali ste imate morda slabokrvnost (anemijo) zaradi pomanjkanja vitamina. Ta vrsta slabokrvnosti
(anemije) izvira
iz premalo prejetega vitamina B12 v telesu. B12 je nujen za telo in za izdelavo novih krvnih celic ter ohranjanja zdravega živčnega sistema. O tej vrsti slabokrvnosti (anemije) lahko razmišljate če:
Imate avtoimunsko bolezen ali črevesne težave, ki povzročajo neučinkovito absorpcijo vitamina B12.
Imate dovolj vitamina B12 v vaši prehrani? Ker je ta vitamin zelo skoncentriran v živilih (predvsem živalskih) imajo vegetarijanci in vegani lahko težave …
]]>Odgovor na članek z istim imenom, ki je bil objavljen v Geodetskem vestniku 1998, št. 1, na straneh 42 – 44.
Najprej velja povedati, da se s člankom, ki je neke vrste študija in tudi izziv, vsebinsko popolnoma strinjam. S tem problemom smo se srečevali tudi v 70-ih letih, ko je bila v okviru takratne tretje stopnje na takratni FAGG v okviru predmeta kartometrija končana seminarska naloga, v kateri smo prišli do podatka, ki ga avtor citira, do dolžine slovenske obale 46,2 km.
Z avtorjem se strinjam, da ta podatek lahko tudi ne drži. Lahko bi rekli, da je vsak dobro omočen kamen praktično črta obale, in ima prav, da je treba imeti neko standardno metodološko ali drugačno določilo. Dobro je vedeti, da je pred tem slovenska statistika za dolžino slovenske obale, računano iz katastrskih meja, objavljala dolžino okrog 26 km. Jasno zakaj: kataster na morju ni tako važen, meje so bile zelo dolge in ravne, kot je avtor tudi napisal oziroma prevzel v skicah svojega članka – na primeru Velike Britanije.
Kako smo primer rešili, pa na kratko. Geodetski zavod SRS je takrat izdelal načrt razmerja 1:5 000 za celo slovensko obalo in v njej morje opredelil tako, da je razmejitev oziroma obalo vrisal z modro obalno črto, ki je določala takratno obalo (velja še danes). Že kartiranje te črte kot obale je lahko napačno, vendar predpostavljam, da je načrt 1:5 000 dovolj dober. Z digitalizacijo smo uspeli na približnem digitalnem koraku vsakih 7 m registrirati po eno točko in vse transformirati v ustrezen kartografski model. To delo je opravil in tudi računalniško obdelal gospod Anton Kralj, ki je sedaj v službi na Zavodu za gozdove. Sodelovala pa sva še prof.dr. Branko Rojc in Tomaž Banovec.
Če bo kdo meril zadevo še bolj natačno, …
]]>Odgovor na članek z istim imenom, ki je bil objavljen v Geodetskem vestniku 1998, št. 1, na straneh 42 – 44.
Najprej velja povedati, da se s člankom, ki je neke vrste študija in tudi izziv, vsebinsko popolnoma strinjam. S tem problemom smo se srečevali tudi v 70-ih letih, ko je bila v okviru takratne tretje stopnje na takratni FAGG v okviru predmeta kartometrija končana seminarska naloga, v kateri smo prišli do podatka, ki ga avtor citira, do dolžine slovenske obale 46,2 km.
Z avtorjem se strinjam, da ta podatek lahko tudi ne drži. Lahko bi rekli, da je vsak dobro omočen kamen praktično črta obale, in ima prav, da je treba imeti neko standardno metodološko ali drugačno določilo. Dobro je vedeti, da je pred tem slovenska statistika za dolžino slovenske obale, računano iz katastrskih meja, objavljala dolžino okrog 26 km. Jasno zakaj: kataster na morju ni tako važen, meje so bile zelo dolge in ravne, kot je avtor tudi napisal oziroma prevzel v skicah svojega članka – na primeru Velike Britanije.
Kako smo primer rešili, pa na kratko. Geodetski zavod SRS je takrat izdelal načrt razmerja 1:5 000 za celo slovensko obalo in v njej morje opredelil tako, da je razmejitev oziroma obalo vrisal z modro obalno črto, ki je določala takratno obalo (velja še danes). Že kartiranje te črte kot obale je lahko napačno, vendar predpostavljam, da je načrt 1:5 000 dovolj dober. Z digitalizacijo smo uspeli na približnem digitalnem koraku vsakih 7 m registrirati po eno točko in vse transformirati v ustrezen kartografski model. To delo je opravil in tudi računalniško obdelal gospod Anton Kralj, ki je sedaj v službi na Zavodu za gozdove. Sodelovala pa sva še prof.dr. Branko Rojc in Tomaž Banovec.
Če bo kdo meril zadevo še bolj natačno, …
]]>Pogosto si umivajte roke
To pomeni, da si roke umijete po vsaki uporabi stranišča, preden jeste, potem, ko ste kihnili ali zakašljali, se rokovali z denarjem ali pa kadarkoli, ko imate občutek, da so vaše roke umazane. Na delovno mesto si lahko prinesete tudi razkužilo za roke, za primer, da si ne morete kadarkoli umiti rok.
Naj bo vaše delovno okolje čisto
Počistite svoj telefon, računalniško tipkovnico in vse ostale stvari, ki jih pogosto uporabljate. Tudi če ste edini uporabnik teh stvari se na njih nabirajo bakterije, ki so lahko zdravju škodljive.
Ne preskakujte obrokov
Nekateri preskakujejo obroke, ker pravijo, da nimajo časa ali pa si želijo izgubiti težo. Dokazano je, da so ljudje, ki jedo zajtrk bolj zdravi in da lažje ohranjajo telesno težo. Bolj zdravo je, da jeste manjše obroke večkrat na dan, kot pa da se najeste za kosilo in za večerjo.
Izogibajte se bolnim sodelavcem
Prav bi bilo, da bolni sodelavci ostanejo doma in se tam pozdravijo. Vendar pa se pogosto zgodi, da nekateri mislijo, da brez njih delo ne more biti dobro opravljeno, in kljub bolezni pridejo v službo. S tem pa tvegajo, da bodo okužili še svoje sodelavce, poleg tega pa svojega dela zaradi bolezni ne morejo opravljati 100 odstotno. Izogibajte se takšnim sodelavcem, da se ne nalezete. Enako velja tudi za vas – če ste bolni, ostanite doma!
Popijte vsaj 8 kozarcev vode dnevno
Energijske pijače in kava vam sicer pomagajo, da ostanete budni, vendar pa povzročajo dehidracijo, zato morate piti tudi vodo. Pri sebi imejte vedno steklenico vode in ne pozabite nanjo!
Vzemite si odmor
Ko ste utrujeni ali zaspani, vstanite in si vzemite nekaj minut odmora ter se malo sprehodite. Lahko tudi naredite kakšno telovadno vajo, …
]]>Pogosto si umivajte roke
To pomeni, da si roke umijete po vsaki uporabi stranišča, preden jeste, potem, ko ste kihnili ali zakašljali, se rokovali z denarjem ali pa kadarkoli, ko imate občutek, da so vaše roke umazane. Na delovno mesto si lahko prinesete tudi razkužilo za roke, za primer, da si ne morete kadarkoli umiti rok.
Naj bo vaše delovno okolje čisto
Počistite svoj telefon, računalniško tipkovnico in vse ostale stvari, ki jih pogosto uporabljate. Tudi če ste edini uporabnik teh stvari se na njih nabirajo bakterije, ki so lahko zdravju škodljive.
Ne preskakujte obrokov
Nekateri preskakujejo obroke, ker pravijo, da nimajo časa ali pa si želijo izgubiti težo. Dokazano je, da so ljudje, ki jedo zajtrk bolj zdravi in da lažje ohranjajo telesno težo. Bolj zdravo je, da jeste manjše obroke večkrat na dan, kot pa da se najeste za kosilo in za večerjo.
Izogibajte se bolnim sodelavcem
Prav bi bilo, da bolni sodelavci ostanejo doma in se tam pozdravijo. Vendar pa se pogosto zgodi, da nekateri mislijo, da brez njih delo ne more biti dobro opravljeno, in kljub bolezni pridejo v službo. S tem pa tvegajo, da bodo okužili še svoje sodelavce, poleg tega pa svojega dela zaradi bolezni ne morejo opravljati 100 odstotno. Izogibajte se takšnim sodelavcem, da se ne nalezete. Enako velja tudi za vas – če ste bolni, ostanite doma!
Popijte vsaj 8 kozarcev vode dnevno
Energijske pijače in kava vam sicer pomagajo, da ostanete budni, vendar pa povzročajo dehidracijo, zato morate piti tudi vodo. Pri sebi imejte vedno steklenico vode in ne pozabite nanjo!
Vzemite si odmor
Ko ste utrujeni ali zaspani, vstanite in si vzemite nekaj minut odmora ter se malo sprehodite. Lahko tudi naredite kakšno telovadno vajo, …
]]>Kako napisati prošnjo za prevzem na delovna mesta?
Preden napišete svojo prošnjo, si poglejte nekaj vzorcev profesionalnih prošenj, da boste dobili ideje o vam lastnem stilu ter formatu, ki ga ne bo moč prezreti. Torej, prošnjo napišite tako, da imate v mislih bralca. Če bralec išče nekoga z vašimi izkušnjami in sposobnostmi, le-te v svoji prošnji tudi poudarite.
Ne uporabljajte vzorcev, ki jih imate v vašem osebnem računalniku/procesorju. Na mizi delodajalca bo namreč izgledal kot vsi drugi.
Vzemite si čas in vašo prošnjo oblikovno olepšajte. Če tega ne znate ali ne zmorete, poiščite pomoč pri servisih za zaposlovanje. Strokovnjake vprašajte, ali so specializirani tudi za oblikovanje prošenj, ki bodo »padle v oči«.
Vaš cilj naj bo ponuditi tisto, kar išče potencialni delodajalec.
Da bo vaše sporočilo jasno, naj bo vaš cilj jasen in viden. To lahko storite tako, da pod vaše ime in naslov napišete vaš poklic in naziv. Osebi, ki vas bi zaposlila pove, kaj in kdo ste, prošnji pa da neko osebno noto.
GLAVA PROŠNJE naj bo napisana s krepkimi in velikimi tiskanimi črkami: PRODAJNI AGENT
POVZETEK PROŠNJE pove nekaj o vas na kratko, z njim se predstavite, tako da osebi, ki ga bere, ni potrebno prebrati celotnega besedila, da bi izvedela več o vas. V povzetku so zajete vaše izkušnje, področje, značilnosti in zasluge, ki so potrebne pri delovnem mestu, …
]]>Kako napisati prošnjo za prevzem na delovna mesta?
Preden napišete svojo prošnjo, si poglejte nekaj vzorcev profesionalnih prošenj, da boste dobili ideje o vam lastnem stilu ter formatu, ki ga ne bo moč prezreti. Torej, prošnjo napišite tako, da imate v mislih bralca. Če bralec išče nekoga z vašimi izkušnjami in sposobnostmi, le-te v svoji prošnji tudi poudarite.
Ne uporabljajte vzorcev, ki jih imate v vašem osebnem računalniku/procesorju. Na mizi delodajalca bo namreč izgledal kot vsi drugi.
Vzemite si čas in vašo prošnjo oblikovno olepšajte. Če tega ne znate ali ne zmorete, poiščite pomoč pri servisih za zaposlovanje. Strokovnjake vprašajte, ali so specializirani tudi za oblikovanje prošenj, ki bodo »padle v oči«.
Vaš cilj naj bo ponuditi tisto, kar išče potencialni delodajalec.
Da bo vaše sporočilo jasno, naj bo vaš cilj jasen in viden. To lahko storite tako, da pod vaše ime in naslov napišete vaš poklic in naziv. Osebi, ki vas bi zaposlila pove, kaj in kdo ste, prošnji pa da neko osebno noto.
GLAVA PROŠNJE naj bo napisana s krepkimi in velikimi tiskanimi črkami: PRODAJNI AGENT
POVZETEK PROŠNJE pove nekaj o vas na kratko, z njim se predstavite, tako da osebi, ki ga bere, ni potrebno prebrati celotnega besedila, da bi izvedela več o vas. V povzetku so zajete vaše izkušnje, področje, značilnosti in zasluge, ki so potrebne pri delovnem mestu, …
]]>Zlato priznanje eLearning Awards 2008 za našega učitelja
Projekt našega učitelja je dobil zlato priznanje eLearning Awards 2008. Te nagrade od leta 2001 podeljuje organizacija European Schoolnet. V letu 2008 so na mednarodni konferenci EMINENT 2008, ki je bila v Rimu 4. in 5. decembra, med 366 prispevki iz 36 držav izbrali 8 najboljših.
Med nagrajenimi učitelji je tudi Jože Štrucl iz SERŠ Maribor, edini iz Slovenije, ki je prijavil razširitev projekta e-gradiv Digi DT. Digi DT je dobil zlato priznanje podjetja Intel za tehnologijo.
Dijaki se lahko izobražujejo na različnih mestih (delavnica, laboratorij, računalniške učilnice, podjetje …).
Šola ponuja primerne prostore za učenje strokovnih vsebin in izvajanje drugih aktivnosti, knjižnico s primernim knjižničnim fondom, dvorano s sto sedeži za izvedbo različnih dejavnosti (predstavitve, kulturni dogodki manjšega obsega, predavanja, …) in v neposredni bližini šole Univerzitetno knjižnico ter prostore Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (fakultetna knjižnica, udeležba na zanimivih predavanjih in usposabljanjih, tudi med našim poukom – CISCO).
5. Načrt ocenjevanja znanja
V začetku šolskega so vsi programski učiteljski zbori – PUZ-i pripravili načrte ocenjevanja znanja (NOZ-i) in pripadajoča pravila, ki zadevajo ocenjevanje znanja in spretnosti.
6. Načrtovanje in izvajanje praktičnega usposabljanja v delovnem procesu.
Šola ima načrt izvajanja praktičnega usposabljanja v delovnem procesu – PUD. Zagotovitev PUD na verificiranih delovnih mestih, z usposobljenimi mentorji je nemogoča, kljub vključitvi Obrtne zbornice Slovenije (OZS) v reševanje problema. Za nov program »računalnikar« takih mest enostavno ni.
Z OZS smo v februarju podpisali Dogovor o sodelovanju z OZS, ki med drugim opredeljuje tudi nudenje pomoči SERŠ s podatki o potrebah v obrti in podjetništvu.
Načrt spremljanja dijakov je usklajen z mentorji v podjetjih, organizator praktičnega pouka in PUD redno obiskuje dijake na PUD. Izvajanja PUD šola spremlja preko »Napotnice na …
]]>Zlato priznanje eLearning Awards 2008 za našega učitelja
Projekt našega učitelja je dobil zlato priznanje eLearning Awards 2008. Te nagrade od leta 2001 podeljuje organizacija European Schoolnet. V letu 2008 so na mednarodni konferenci EMINENT 2008, ki je bila v Rimu 4. in 5. decembra, med 366 prispevki iz 36 držav izbrali 8 najboljših.
Med nagrajenimi učitelji je tudi Jože Štrucl iz SERŠ Maribor, edini iz Slovenije, ki je prijavil razširitev projekta e-gradiv Digi DT. Digi DT je dobil zlato priznanje podjetja Intel za tehnologijo.
Dijaki se lahko izobražujejo na različnih mestih (delavnica, laboratorij, računalniške učilnice, podjetje …).
Šola ponuja primerne prostore za učenje strokovnih vsebin in izvajanje drugih aktivnosti, knjižnico s primernim knjižničnim fondom, dvorano s sto sedeži za izvedbo različnih dejavnosti (predstavitve, kulturni dogodki manjšega obsega, predavanja, …) in v neposredni bližini šole Univerzitetno knjižnico ter prostore Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (fakultetna knjižnica, udeležba na zanimivih predavanjih in usposabljanjih, tudi med našim poukom – CISCO).
5. Načrt ocenjevanja znanja
V začetku šolskega so vsi programski učiteljski zbori – PUZ-i pripravili načrte ocenjevanja znanja (NOZ-i) in pripadajoča pravila, ki zadevajo ocenjevanje znanja in spretnosti.
6. Načrtovanje in izvajanje praktičnega usposabljanja v delovnem procesu.
Šola ima načrt izvajanja praktičnega usposabljanja v delovnem procesu – PUD. Zagotovitev PUD na verificiranih delovnih mestih, z usposobljenimi mentorji je nemogoča, kljub vključitvi Obrtne zbornice Slovenije (OZS) v reševanje problema. Za nov program »računalnikar« takih mest enostavno ni.
Z OZS smo v februarju podpisali Dogovor o sodelovanju z OZS, ki med drugim opredeljuje tudi nudenje pomoči SERŠ s podatki o potrebah v obrti in podjetništvu.
Načrt spremljanja dijakov je usklajen z mentorji v podjetjih, organizator praktičnega pouka in PUD redno obiskuje dijake na PUD. Izvajanja PUD šola spremlja preko »Napotnice na …
]]>Ime “Srake” so nogometaši Newcastle Uniteda dobili po svojih črno-belih dresih in črnih hlačkah. To opravo igralci kluba s severa Anglije nosijo že vse od daljnega leta 1921, pred tem so nastopali v modrih hlačah. Mnogi navijači sicer verjamejo tudi zgodbi o tem, da si je pred leti nad vhodnimi vrati v St. Jameses Park gnezdo ustvaril sračji par. Navijači kluba so se poimenovali The Geordies, saj je takšno splošno poimenovanje za prebivalce severovzhodne angleške regije Tyneside. Prebivalci mesta Newcastle so svoje mesto poimenovali “The Toon”, ki izhaja iz besede “Town”. Ljubitelji nogometa se tega imena verjetno spomnite po tem, da je Glen Foy mladega Mehičana Santija v nogometnem filmu Goal! ob prihodu v Newcastle pozdravil z besedami: “Welcome to the Toon.”
SUNDERLAND AFC / The Black Cats, Črne mačke
Zelo zanimiva je tudi zgodba velikih rivalov Newcastla, Sunderlanda. V začetku 19. stoletja so na južnem obrežju reke Wear stali štirje topovi, ki so varovali reko v času Napoleonovih vojn. Topove so upravljali prostovoljci iz mesta Sunderland, med njimi pa je bil tudi lončar Joshua Dunn. Neke noči je ob polni luni Dunn doživel videnje črne mačke z rdečimi očmi in jo opisal kot poslanstvo samega hudiča. Vojak je od strahu zbežal v mesto, topovi pa so se od takrat imenovali Black Cat Battery. Leta 1937 je navijač kluba Billy Morris za srečo na finalu FA pokala v žep vtaknil simbol črne mačke in Sunderland je takrat osvojil prvo klubsko lovoriko. V 60. letih je v na tedanjem Sunderlandovem stadionu Roker Park živela črna mačka, ki so jo hranili in z vodo oskrbovali člani Sunderlanda. Črni mački sta na grbu kluba od leta 1997, ko se je klub preselil na Stadion luči.
CARDIFF CITY / The Bluebirds
Nogometna …
]]>Ime “Srake” so nogometaši Newcastle Uniteda dobili po svojih črno-belih dresih in črnih hlačkah. To opravo igralci kluba s severa Anglije nosijo že vse od daljnega leta 1921, pred tem so nastopali v modrih hlačah. Mnogi navijači sicer verjamejo tudi zgodbi o tem, da si je pred leti nad vhodnimi vrati v St. Jameses Park gnezdo ustvaril sračji par. Navijači kluba so se poimenovali The Geordies, saj je takšno splošno poimenovanje za prebivalce severovzhodne angleške regije Tyneside. Prebivalci mesta Newcastle so svoje mesto poimenovali “The Toon”, ki izhaja iz besede “Town”. Ljubitelji nogometa se tega imena verjetno spomnite po tem, da je Glen Foy mladega Mehičana Santija v nogometnem filmu Goal! ob prihodu v Newcastle pozdravil z besedami: “Welcome to the Toon.”
SUNDERLAND AFC / The Black Cats, Črne mačke
Zelo zanimiva je tudi zgodba velikih rivalov Newcastla, Sunderlanda. V začetku 19. stoletja so na južnem obrežju reke Wear stali štirje topovi, ki so varovali reko v času Napoleonovih vojn. Topove so upravljali prostovoljci iz mesta Sunderland, med njimi pa je bil tudi lončar Joshua Dunn. Neke noči je ob polni luni Dunn doživel videnje črne mačke z rdečimi očmi in jo opisal kot poslanstvo samega hudiča. Vojak je od strahu zbežal v mesto, topovi pa so se od takrat imenovali Black Cat Battery. Leta 1937 je navijač kluba Billy Morris za srečo na finalu FA pokala v žep vtaknil simbol črne mačke in Sunderland je takrat osvojil prvo klubsko lovoriko. V 60. letih je v na tedanjem Sunderlandovem stadionu Roker Park živela črna mačka, ki so jo hranili in z vodo oskrbovali člani Sunderlanda. Črni mački sta na grbu kluba od leta 1997, ko se je klub preselil na Stadion luči.
CARDIFF CITY / The Bluebirds
Nogometna …
]]>Na EU portalu za zaposlitveno mobilnost zasledimo 630.150 prostih delovnih mest v 31. državah. Večja mobilnost delovne sile med delovnimi mesti (poklicna mobilnost) in med državami (geografska mobilnost) naj bi prispevala h gospodarskemu in socialnemu napredku, visoki stopnji zaposlenosti ter uravnoteženemu in trajnostnemu razvoju. Pripomore tudi k lažjemu in učinkovitejšemu prilagajanju evropskega gospodarstva, zaposlovanja in delovne sile na spremenjene razmere ter spodbuja spremembe v konkurenčnem globalnem gospodarstvu.
Medtem, ko so lahko statistične številke zelo impozantne, pa za vsakim zaposlitvenim premikom stoji posameznik in njegova zgodba. Na internetni strani EU (www.evropska-unija.si) si lahko v rubriki »novice« preberete zanimive zgodbe državljanov Evrope, ki so iz različnih nagnjenj vzeli pot pod noge, si našli delo in ustvarili novo življenje. Dandanes Slovenci zapuščamo svoje domove kot mlade mačke: korak za korakom in previdno. Ni problem na delo v sosednjo občino ali večje mesto (slaba polovica delovno aktivnih prebivalcev se dnevno vozi na delo v druge občine). Veliko je tudi »ta podjetnih«, ki se tedensko vozijo na delo v sosednje države. Vedno manj pa je takšnih, ki bi si želeli s trebuhom za kruhom daleč v svet. Zadnja desetletja Slovenija beleži selitven prirast, kar pomeni, da se več oseb v Slovenijo priseli kot pa iz nje odseli.
Kako daleč je oseba pripravljena iti za dobro službo?
To je vprašanje pozitivne motivacije, ki človeka privablja, mu daje zaupanje, ga navdihne do te mere, da verjame določenim dejstvom in obljubam. Če ni prisotnih velikih tveganj ali neznank, če človeka ne …
]]>Na EU portalu za zaposlitveno mobilnost zasledimo 630.150 prostih delovnih mest v 31. državah. Večja mobilnost delovne sile med delovnimi mesti (poklicna mobilnost) in med državami (geografska mobilnost) naj bi prispevala h gospodarskemu in socialnemu napredku, visoki stopnji zaposlenosti ter uravnoteženemu in trajnostnemu razvoju. Pripomore tudi k lažjemu in učinkovitejšemu prilagajanju evropskega gospodarstva, zaposlovanja in delovne sile na spremenjene razmere ter spodbuja spremembe v konkurenčnem globalnem gospodarstvu.
Medtem, ko so lahko statistične številke zelo impozantne, pa za vsakim zaposlitvenim premikom stoji posameznik in njegova zgodba. Na internetni strani EU (www.evropska-unija.si) si lahko v rubriki »novice« preberete zanimive zgodbe državljanov Evrope, ki so iz različnih nagnjenj vzeli pot pod noge, si našli delo in ustvarili novo življenje. Dandanes Slovenci zapuščamo svoje domove kot mlade mačke: korak za korakom in previdno. Ni problem na delo v sosednjo občino ali večje mesto (slaba polovica delovno aktivnih prebivalcev se dnevno vozi na delo v druge občine). Veliko je tudi »ta podjetnih«, ki se tedensko vozijo na delo v sosednje države. Vedno manj pa je takšnih, ki bi si želeli s trebuhom za kruhom daleč v svet. Zadnja desetletja Slovenija beleži selitven prirast, kar pomeni, da se več oseb v Slovenijo priseli kot pa iz nje odseli.
Kako daleč je oseba pripravljena iti za dobro službo?
To je vprašanje pozitivne motivacije, ki človeka privablja, mu daje zaupanje, ga navdihne do te mere, da verjame določenim dejstvom in obljubam. Če ni prisotnih velikih tveganj ali neznank, če človeka ne …
]]>Nastajanju predloga novega krovnega zakona v kulturi z imenom, ki nekaterim zveni še vedno tuje, a odraža srčiko zakonodajnih prizadevanj, torej predloga zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, je dalo pečat dvoje
iskanje strokovno utemeljenih rešitev, aktualnih tudi za javni sektor kot tak, kar se je odrazilo v tako intenzivnem sodelovanju s ključnimi vladnimi resorji kot še nikoli. Kultura je tokrat zares prišla iz obrobja v središče zanimanja državnega aparata;
preizkušanje predlaganih rešitev v široko zastavljani razpravi s tistimi, od katerih je na koncu odvisno, ali bo zakon zares zaživel: z občinami, kulturnimi institucijami, ljubiteljsko infrastrukturo, manjšinami…. Osrednji so bili seveda Kulturni krogi v Cankarjevem domu 30. in 31. januarja.
Ves ta čas je šlo za dialog. Ministrstvo je vstopalo vanj z svojimi idejami, a ne kot z dokončnimi opredelitvami, ampak kot z izhodišči, ki naj bi sprožila klasični dia-logos. Pristop je obrodil bogato. O tem se je mogoče prepričati na dva načina
tako, da se prebere povzetekKulturnih krogov, v katerem smo poskušili strniti 130 strani magnetograma na dobro tretjino,
tako, da se primerja razlike v zakonskem besedilu, do katerih je prišlo po usklajevanjih in posvetovanjih.
V nadaljevanju poskušamo strniti odzive, ti so bili večkrat tudi medsebojno izključujoč,i in pokazati, kako smo jih upoštevali pri pripravi predloga zakona, ki je bil sprejet na vladi.
1. Potrebna je natančnejša opredelitev javnega interesa – ne gre za nacionalni kulturni program, ampak za nacionalni program kulture
Predlagatelj ohranja svoj koncept: predlog zakona ureja postopke in mehanizme, kako priti do javnega interesa, medtem ko prepušča odgovor, kaj je v javnem interesu, programskim dokumentom, začenši z nacionalnim in lokalnimi programi kulture. Vendar pa spreminja opredelitev nacionalnega programa kulture tako, da ga postavi v zgodovinski kontekst: strateški dokument kulturne politike izhaja iz zgodovinsko doseženega položaja kulture (7.člen).
Vseobsežnost planirnja kulturnega …
]]>Nastajanju predloga novega krovnega zakona v kulturi z imenom, ki nekaterim zveni še vedno tuje, a odraža srčiko zakonodajnih prizadevanj, torej predloga zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, je dalo pečat dvoje
iskanje strokovno utemeljenih rešitev, aktualnih tudi za javni sektor kot tak, kar se je odrazilo v tako intenzivnem sodelovanju s ključnimi vladnimi resorji kot še nikoli. Kultura je tokrat zares prišla iz obrobja v središče zanimanja državnega aparata;
preizkušanje predlaganih rešitev v široko zastavljani razpravi s tistimi, od katerih je na koncu odvisno, ali bo zakon zares zaživel: z občinami, kulturnimi institucijami, ljubiteljsko infrastrukturo, manjšinami…. Osrednji so bili seveda Kulturni krogi v Cankarjevem domu 30. in 31. januarja.
Ves ta čas je šlo za dialog. Ministrstvo je vstopalo vanj z svojimi idejami, a ne kot z dokončnimi opredelitvami, ampak kot z izhodišči, ki naj bi sprožila klasični dia-logos. Pristop je obrodil bogato. O tem se je mogoče prepričati na dva načina
tako, da se prebere povzetekKulturnih krogov, v katerem smo poskušili strniti 130 strani magnetograma na dobro tretjino,
tako, da se primerja razlike v zakonskem besedilu, do katerih je prišlo po usklajevanjih in posvetovanjih.
V nadaljevanju poskušamo strniti odzive, ti so bili večkrat tudi medsebojno izključujoč,i in pokazati, kako smo jih upoštevali pri pripravi predloga zakona, ki je bil sprejet na vladi.
1. Potrebna je natančnejša opredelitev javnega interesa – ne gre za nacionalni kulturni program, ampak za nacionalni program kulture
Predlagatelj ohranja svoj koncept: predlog zakona ureja postopke in mehanizme, kako priti do javnega interesa, medtem ko prepušča odgovor, kaj je v javnem interesu, programskim dokumentom, začenši z nacionalnim in lokalnimi programi kulture. Vendar pa spreminja opredelitev nacionalnega programa kulture tako, da ga postavi v zgodovinski kontekst: strateški dokument kulturne politike izhaja iz zgodovinsko doseženega položaja kulture (7.člen).
Vseobsežnost planirnja kulturnega …
]]>