Med skupnimi izhodi se preverja uglašenost ter ravnotežje razmerja in individualnosti.
Za skupna veselja in zadovoljstva naj partnerja hodita skupaj na fitnes, izlete, organizirata zabave … Za oživljanje prijateljstva med partnerjema pa ni lepšega kot deliti veselje z drugim.
Ustvarjati majhne obrede: Proslave prvega srečanja, obletnice poroke ali celo prvega velika nesporazuma lahko pripomorejo k tako imenovani kulturi para.
Igranje, smejanje in šale ustvarijo občutek lahkotnosti v paru. Veselo in živahno vzdušje spodbuja nežnosti, ki partnerja združujejo.
3. skupne vrednote
Nemogoče je živeti z lastnim dvojnikom. Pa tudi, če bi bilo mogoče, bi bilo neznosno dolgočasno. Zaljubiti se v osebo, ki je popolno nasprotje nas samih, pa po drugi strani povečuje tveganje in število možnih nesporazumov. Na srečo pa obstaja tudi srednja pot, ki temelji na obojestranskih osnovnih principih.
Zakaj je težko
Šele ko začetna strast in zaljubljenost popustita, se odpre pot pravemu razmerju oziroma ljubezni. Prav takrat pa mnogi pari odkrijejo, da se ne razumejo niti v osnovnih zadevah. Identiteta osebe je namreč ozko povezana z vrednotami, zato se o vrednotah ne da pogajati. Vrednote namreč pomenijo etiko, oziroma način, kako se je oseba odločila spoprijeti z življenjem. Izhajajo iz vzgoje, osebnosti, izkušenj in kulturnega okolja, ki nas obkroža. Kadar se vrednote partnerjev zelo razlikujejo, je malo možnosti, da se bo razmerje ohranilo. Če pa je povezanost dovolj močna in temelji na obojestranskem spoštovanju, lahko partnerja s časom prideta do skupnih rešitev.
Kaj je pomembno
Od vrednot je odvisna tudi postavitev prioritet. Ali je za partnerja zvestoba pomembna? Mu vzajemna pomoč in podpora pomenita vrednoto ali pa se bolj nagiba h kompetitivnosti? Imata partnerja enak odnos do denarja? Kaj jima pomeni družina? Partnerja lahko s časom najdeta ali ustvarita skupne vrednote, enako možno pa je tudi, da jih izgubita. Če se zgodi, da se v nekem življenjskem obdobju eden od partnerjev bolj posveti karieri, je pomembno, da pri tem ne ogroža skupnih vrednot.
Težavno obdobje je lahko tudi rojstvo otroka, saj vrednote vsakega partnerja močno vplivajo na vzgojo. Za nekoga so lahko pomembne ljubezen, podpora, spodbuda in svoboda, medtem ko drugi partner meni, da je vzgoja natančno določen okvir.
Kaj narediti
Določiti pravo distanco. Nujna je prava razdalja med partnerjema, ker le ta zagotavlja svobodno izražanje individualnosti. S tem se par tudi bogati, kar je pomembno za trajanje razmerja.
Pogovori. Da bi se izognili šoku zaradi različnih pogledov na bistvene zadeve, je bolje, da si vzamemo čas za dolge pogovore. V pogovorih o družbi in družini se pokažejo vrednote.
Sprejemanje. Če ljubezen obstaja, je vse mogoče. Kadar se partnerja odločita, da njuna svetova lahko sobivata, morata sprejeti tudi različnosti.
Zgodba o lastni družini. Da bi partnerja lahko spoznala vrednote drugega, si morata zaupati zgodbe o lastnih družinah, saj so te pravi arhivi individualnih vrednot
4. toleranca
Posebnosti, ki nas na začetku tako privlačijo, so pozneje lahko vir konfliktov. Sprejemanje razlik ni lahko, je pa nujno za bogatitev razmerja.
Zakaj je težko
Razlike so osnova para. Tako kot se nasprotja privlačijo v fiziki, nas pri partnerju privlači prav to, da se razlikuje od nas in od drugih. Da bi se razmerje ohranilo, pa je potrebno tudi zrcaljenje. Tako dobivamo potrditev, ki je sami nismo sposobni ovrednotiti. To po eni strani ustvarja razmerje, po drugi pa nas sooča z omejitvami, saj si moramo priznati, da nismo popolnoma samostojni in da je del naše sreče odvisen od drugega. Vendar pa ta potrditev presahne takoj, ko partner preneha odsevati našo iluzijo oziroma ko se izkaže, da ni to, kar smo mislili, da je. V tem trenutku postanejo razlike, ki smo jih prej cenili, neznosne, mit o popolnem soglasju pa se razblini. Ko začetna zaljubljenost mine in se začne vsakdanje življenje, ki zahteva svoj prostor, pride do streznitve, ki se pogosto interpretira kot konec ljubezni.
Kaj je pomembno
Ko nastopi streznitev, se prebudi v nas občutek, da si moramo vzeti to, kar je naše. Tako se začenjajo prepiri iz strahu pred izgubo zavetja ljubezni, kjer vsak išče svoj prostor osebne potrditve. Ti trenutki odcepitve iz fuzije so razumljeni kot grožnja za obstoj razmerja in so zato izjemno težavni. Sprejemanje različnosti pomeni tudi spoštovanje samostojnosti partnerja. To je nepogrešljivo, če se želimo izogniti občutku utesnjenosti, ki se lahko pojavi v življenju v dvoje. Oba potrebujeta svoj prostor in nujno se je naučiti vzeti si čas in prostor zase. Če je razmerje pravo oziroma če temelji na enakih osnovnih vrednotah in fizični privlačnosti, se je vredno potruditi in uzreti partnerja takšnega, kakršen je. To je življenjskega pomena. Gre za enkratno priložnost za razvijanje in realizacijo osebnosti obeh partnerjev.
Kaj narediti
Spoznati razlike. On zgodaj zaspi, ona pa si ogleda zadnji film, ki ga predvajajo na televiziji. Ona želi iti v hribe, on pa ima raje morje … Seznam razlik nam lahko pomaga, da vidimo partnerja, kakršen dejansko je, to pa nam lahko pomaga pri premostitvi konfliktov, ki nastajajo zaradi različnosti.
Povejmo kaj imamo radi pri partnerju. Da bi razmerje obstalo, je potrebno sprejeti dejstvo, da se partner od nas razlikuje. To pa pogosto ni dovolj. Veliko lažje je, če lahko te razlike vzljubimo, saj ohranjajo razmerje živo.
Koordinacija. Potrebno je najti možnosti za popuščanje. Samo tako lahko zadovoljimo potrebe in želje drugega. Pri tem ne smemo preštevati kdo, pri čem in kolikokrat popusti ali se prilagodi. Na to lahko gledamo kot na koordinacijo razhajanj. Samo tako se bo par uskladil in dopolnjeval.
Radovednost, ne strah. Ko po določenem času odkrijemo, da partner ostaja drugačen, se začnemo bati, da se razmerje končuje in da si bomo zaželeli drugega partnerja. Rešitev je v tem, da poslušamo partnerja, da se pustimo presenetiti in včasih izbrati drugačno pot. Nujno je sprejeti dejstvo, da bo to »drugo vesolje« obdržalo svoje skrivnosti. Želja se rojeva prav iz teh skrivnosti oziroma iz nezmožnosti popolnega spoznanja in razumevanj
5.dobro seksualno življenje
Je vir osebnega razvoja in tudi način za spoznavanje partnerja. Večno vprašanje pa je, kako ohraniti seksualno privlačnost?
Zakaj je težko
Imeti dolgotrajno razmerje in obdržati dober seks … O tem sanjajo vsi pari, mnogi pa o tem dvomijo. Zakaj? S časom prihaja do konfliktov in razhajanj, ki se odražajo v spalnici. Težavni odnosi s starimi starši ali z otroki so lahko vir nesoglasij. Dober seks ni mogoč, kadar krivimo partnerja, da je odgovoren za neko težavo. Spolnost se začenja v glavi.
Kadar eden od partnerjev misli, da se drugi premalo trudi kot starš ali partner, da ne opravlja dobro svojega dela v službi, da je nespreten z denarjem ali pa da se je fizično zanemaril, nezavedno meni, da sam ni vreden dovolj, da bi drugega spodbudil k izboljšanju. V takem primeru sla drastično upade. Rutina lahko s časom ubije strast. Vendar pa lahko dobro partnerstvo čas obrne v svoj prid. Vsak dan je namreč priložnost za odkrivanje novih ljubezenskih strasti in objemov.
Kaj je pomembno
Dober seks blagodejno vpliva na razmerje in ga utrjuje. Stalna in zadovoljujoča seksualna dejavnost sprošča mišice in nakopičene čustvene napetosti. Dobra spolnost osvobaja osebo dvoma, da »ni dovolj« ali pa da »ne naredi dovolj«. Po vsakem dobrem spolnem aktu se v paru utrdi prepričanje, da imata dovolj moči za premagovanje potencialnih težav.
Kaj narediti
Komunicirati. Sporočila, ki jih pošiljate, morajo biti razumljiva, posebno pozornost pa je treba nameniti dogovorom. Če ni razumevanja, ni mogoče čutiti fizične ali psihične pripadnosti. Spolnost pa so predvsem emocije in razumevanje.
Ne prelagajte. Kadar dojamemo, da eden v paru ne »deluje«, ni čas za beg, temveč za pogovor. Pomembno je, da drugemu poveste, zakaj ste nezadovoljni in razdraženi in kaj vam ni všeč. Čas v tem primeru ni zdravilen: problemi se nakopičijo in tako postanejo izjemno težki.
Osvobodimo otroka v sebi. To pomeni, da moramo dati prostor tistemu delu sebe, ki je verjel v sanje, in sprostiti emocije brez strahu. Dopustimo si uživati v stvareh, ki jih imamo radi, zagotovimo prostor jezi in veselju in dobremu počutju. Otrok je egoist in počne vse, kar si želi, in kar mu je všeč. Silovito se razjezi, če mu kdo poskuša preprečiti pot, ki si jo je zamislil.
Domišljija. Fantazije so obvezna začimba vsakega razmerja. Pomembno je zaupati partnerju brez strahu, da bomo odkrili del sebe, ki se ga sramujemo. Predvsem pa ne smemo nasesti seksualnim stereotipom, kot so bežna in zunajzakonska spolna srečanja.
6. skupni projekti in sanje
Projekti so potrebni za razvoj para. Prihodnost postane spodbudna, ko se želje vsakega od partnerjev zlijejo v skupni projekt.
Zakaj je težko
Prvi pogoj za razmišljanje o daljni prihodnosti je prepričanje, da gre za dolgotrajno razmerje. Statistika pa ni spodbudna. Začeti s skupnim projektom poraja strah tudi zato, ker predpostavlja določeno žrtvovanje. Zato so projekti vse bolj kratkoročni in zaupanje v skupno prihodnost je vse bolj krhko. Par je danes bolj sam kot v preteklosti, ko je razmerja ohranjala razširjena družina. Ko danes naletimo na ovire v partnerstvu, se počutimo same in se pogosto kmalu razidemo. Prav tako se izgubljajo vzori: starše kritiziramo in se poskušamo na vsak način razlikovati od njih. Obstaja strah, da bomo zamudili pravo priložnost, da nam ne bo uspelo uresničiti svojih želja in ambicij ter da ne bomo zadovoljili lastnih potreb. Zato se danes delajo kratkoročni projekti.
»Kako naj si privoščim potovanja, smučanje ali lep avto, če bom morala vzgajati tri otroke?«
»Kako naj se dokažem v karieri in kako naj bom samostojen, če se moram zaradi družine vsemu odpovedati?« Če si par ne prizadeva za medsebojno zaupanje, obstaja nevarnost, da bosta partnerja začela med sabo tekmovati, kar običajno ne traja dolgo …
Kaj je pomembno
Danes ni več nujno, da se ženska zaradi družine odpove karieri. Ne gre več za dve polovici, ki ustvarjata celoto, ampak za dve celoti, ki se morata razumeti in se naučiti živeti skupaj. V današnjem partnerstvu gre za nenehno iskanje ravnotežja. Tako kot moramo nenehno negovati telo, da ostane v formi, tako potrebuje razmerje nenehno pozornost in vlaganje, da ostane dinamično. Načrtovanje skupne prihodnosti zahteva pozornost. Potrebno je premagati strah in se soočiti z drugačnostjo, ki je pravzaprav le odsev dela nas. Ta del moramo spoznati, da bi se ga nehali bati, saj je prav strah tisti, ki preprečuje uresničitev naših sanj. Skupni načrti ne ogrožajo samostojnosti, ampak pomagajo vzpostavljati ravnotežje. Ob tem pa naj »jaz« in »ti« ostajata ločena in tako tvorita par, ki uresničuje svoje sanje in projekte.
Kaj narediti
Glasno izrazimo svoje želje. Vsak partner mora povedati lastne želje in predstaviti lastne projekte. Tako lahko postanejo skupni. Živeti skupaj ali obdržati dve stanovanji? Koliko bo otrok? Pri tem moramo pustiti odprte možnosti, da se projekti v fazi uresničevanja lahko spreminjajo.
Vnaprejšnji dogovori. Ni nujno deliti sanje svojega partnerja, da bi mu pomagali pri realizaciji. Zelo pomembno pa je, da poznamo sanje partnerja in svoje lastne sanje. Samo tako jih lahko uresničimo.
Vir: osebnost.si
