Zunaj Slovenije živi 500.000 Slovencev in njihovih potomcev. Delujejo in družijo se v več kot 200 organizacijah (društvih, klubih, družinah, …). Od leta 1993 smo priča novemu trgu delovne sile v Združeni Evropi. Evropska unija pomeni odprt gospodarski prostor in vse bolj postaja tudi prostor svobode, varnosti in pravice. Na uradih EU je zaposlenih okoli 180 Slovencev.
Na EU portalu za zaposlitveno mobilnost zasledimo 630.150 prostih delovnih mest v 31. državah. Večja mobilnost delovne sile med delovnimi mesti (poklicna mobilnost) in med državami (geografska mobilnost) naj bi prispevala h gospodarskemu in socialnemu napredku, visoki stopnji zaposlenosti ter uravnoteženemu in trajnostnemu razvoju. Pripomore tudi k lažjemu in učinkovitejšemu prilagajanju evropskega gospodarstva, zaposlovanja in delovne sile na spremenjene razmere ter spodbuja spremembe v konkurenčnem globalnem gospodarstvu.
Medtem, ko so lahko statistične številke zelo impozantne, pa za vsakim zaposlitvenim premikom stoji posameznik in njegova zgodba. Na internetni strani EU (www.evropska-unija.si) si lahko v rubriki »novice« preberete zanimive zgodbe državljanov Evrope, ki so iz različnih nagnjenj vzeli pot pod noge, si našli delo in ustvarili novo življenje. Dandanes Slovenci zapuščamo svoje domove kot mlade mačke: korak za korakom in previdno. Ni problem na delo v sosednjo občino ali večje mesto (slaba polovica delovno aktivnih prebivalcev se dnevno vozi na delo v druge občine). Veliko je tudi »ta podjetnih«, ki se tedensko vozijo na delo v sosednje države. Vedno manj pa je takšnih, ki bi si želeli s trebuhom za kruhom daleč v svet. Zadnja desetletja Slovenija beleži selitven prirast, kar pomeni, da se več oseb v Slovenijo priseli kot pa iz nje odseli.
Kako daleč je oseba pripravljena iti za dobro službo?
To je vprašanje pozitivne motivacije, ki človeka privablja, mu daje zaupanje, ga navdihne do te mere, da verjame določenim dejstvom in obljubam. Če ni prisotnih velikih tveganj ali neznank, če človeka ne zadržujejo resne materialne ali čustvene obveznosti, se bo gotovo podal tudi daleč v svet (npr. raziskovalci, veleposlaniki, humanisti, osebe, ki jih v tujino vabijo sorodniki). Nismo pa Slovenci tako naravnani kot npr. Angleži ali Nemci, ki jih v svet vleče duh avanturizma, ostanki kolonializma (v tujini kupujejo zemljišča ali stanovanja) ali podjetniški izzivi. Iz ene od raziskav je razvidno, da bi le 13% Slovencev sprejelo obljubljen študij ali delo izven Evropske unije. Na žalost se večkrat srečamo z zgodbami, v ozadju katerih so težke ali neznosne razmere, ki posameznika prisilijo na delo v tujino. Daleč od tega, da bi bila to slaba odločitev – občudovanja vredni so ljudje, ki si priznajo, kaj jih ogroža in vzamejo usodo v svoje roke.
Če želite najti delo v tujini, si pomagate tako, da:
– pregledate oglase, informacije o pogojih za življenje in delo, o trgu delovne sile
– Za nasvet prosite lokalni ali regionalni urad za zaposlovanje. Morda imajo svetovalca EURES, ki vam lahko da bolj oseben nasvet.
– Preverjate oglase za prosta delovna mesta v časopisih države “gostiteljice”
– Stopite v stik z javnim zavodom za zaposlovanje vaše države gostiteljice, kjer boste lahko dobili nasvet. Kot državljan Evropskega gospodarskega prostora imate enake pravice v drugi državi članici kot njeni državljani.
– Povežite se z znanci ali sorodniki v tujini ali pa se obrnite na izseljenska društva po svetu.
Kaj prinaša življenje v tujini?
Najbolje vedo tisti, ki to občutijo na svoji koži. Kakorkoli se človek pripravi na spremembe – prvi tedni bivanja v tujini pomenijo velik stres: jezikovne prepreke, novi kraji in obrazi, novi običaji, da ne omenjamo nacionalne nestrpnosti, ki je še marsikje prisotna. Priporočljivo si je narediti velik plakat z motivi, ki so botrovali odločitvi za tujino: sprememba okolja, širitev obzorja, vsakdanji stik z drugačno kulturo, nova prijateljstva, idealna priložnost za učenje novega jezika, uveljavljanje v stroki, boljši zaslužek, … Potrebno se je čim prej asimilirati, tako po zgledu kot po vedenju in vzpostaviti stike z ljudmi, ki so se znašli v podobnih razmerah. Čas hitro teče in po nekaj mesecih tudi življenje v tujini dobi svoj tok, postane lepše. Takrat je pravi trenutek, da človek naredi nekaj za samozavest: povabi na obisk rojake iz Slovenije.
Izgubljeni gostje slepo sledijo gostitelju, prepričani, da je že čisto »lokalni«. Kot minevajo meseci, minejo tudi leta. In z leti se mnogim začnejo postavljati vprašanja nacionalne identitete ali pa privre na dan želja po vrnitvi v domovino, ker je Slovenija od daleč še lepša. Kakorkoli se človek odloči, pomembno je ohraniti svetovljanstvo in imeti široko srce do otrok rojenih v tujini. Kljub temu, da so vzgajani v duhu Slovenstva, da se učijo materin jezik in ohranjajo kulturno identiteto se je potrebno zavedati, da je nacionalna pripadnost človeku dana z rojstvom in družbenim okoljem v katerem odrašča. Prvi generaciji tujina – je za naslednjo domovina.
Žreb za sanjsko službo s prijatelji
Turistični urad avstralske zvezne države Queensland je sporočil, da išče še štiri prijatelje, ki bi 34-letnemu Britancu Benu Southallu, “skrbniku” otoka Hamilton, pomagali pri raziskovanju na stotine otokov Velikega koralnega gr…
Vir: narecna-bera.si
